Oni si upajo, kaj pa ti?

Dragi prijatelj!

Začel se je tretji adventni teden. Do sedaj si iskal dobre novice in ljudi, ki delajo dobro. Danes pa je čas, da tudi ti stopiš v akcijo. Upaj si darovati svoj prosti čas za druge in z dejanji dobrote polepšati dan drugim in tudi sebi.

Povabljen si, da svoje odzive deliš z nami oziroma nam jih posreduješ na različne načine:

  • objaviš komentar pod to objavo ali na naših družbenih medijih (Facebook, Twitter);
  • pošlješ elektronsko pošto na delijezusa@pridi.com.

Tvoj odziv naj bo v obliki besedila ali slike.

Le pogumno!
Ekipa #deliJezusa

#deliJezusa naprej

Komentarji 5

  1. Letos sem, po nekaj letnem premoru, izdelala in pisala voščilnice za praznike. Okrog 30. Prijateljici sem napisala adventno pismo. Na papir. Na ta način sem bila v mislih in molitvi s temi ljudmi.

  2. Frančiška

    Obhajali smo sv. mašo za pokojne starše. Po maši sem povabila sorodnike na čaj in prigrizek. Prijetno smo se pogovarjali o praznovanju božičnih praznikov nekoč in danes. Potem pa sem napisala še 20 voščilnic in s tem zaključila dan. V molitvi sem se spomnila vseh bolnih in trpečih, ki jih poznam in tudi
    katere ne poznam.

  3. Poslušanje pričevanja me je spodbudilo, da sem premagal lenobo in po krajšem premoru ponovno pristopil k prostovoljnemu delu. Potrudil sem se, da sem k ljudem stopal z odprtostjo, iskrenostjo in dobro voljo. Verjamem, da smo si drug drugemu vsaj malo polepšali dan.

  4. Prosti čas namenjen bližnjemu, je največje darilo za moje pojme drugemu, ker ga poslušaš in mu olajšaš trpljenje, ko ti lahko pove, kako je.
    Tudi če mu ti ne moreš povedat kako si in te pozabi vprašat, ko ima tolikooo težav, nič ne de.
    Biti z drugimi, ki nas potrebujejo ob sebi, od najbližjih. Tu je prav najtežje, ker jih imamo vedno ob sebi. Včeraj mi je povedala gospa da je s sinom 24 ur skupaj vedno, ker ne dela, je pa še mlad. Težko je, ker bi moral svoje življenje zaživet, pa ga ni! Pa kaj more, življenje gre dalje in skupaj preživljata čas tako in drugače. Ona v starosti, on v svoji zapuščenosti in obupu, predaji, nekako ne more zaživet, ne upa več službe najti in je “obvisel v zraku”. Vemo, da to ne gre, ker nobena rastlina ni v zraku, njene koreninice morajo biti potaknjene v zemljo. Isto mi, če naj živimo polno, kot Jezus pravi. In v obilju, kot nam je namenjeno bilo od vedno. Je tako?

    Pa recite če ni dragoceno imeti čas za drugega.

  5. Nezgoda me je prikovala na bolniško posteljo. Obiskuje me veliko ljudi. V dar sem dobila majčkene jaslice, ki v bolniško sobo prinašajo adventno upanje. Nad bolniško posteljo, med cevkami in stekleničkami je sveta družina, ki pritegne marsikateri pogled, morda tudi koga, ki je pozabil bistvo praznika.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.