Macolo v roke!

Kristjani smo večkrat deležni kritik, da se od nekristjanov razlikujemo samo po tem, da hodimo ob nedeljah k sv. maši. Ob tem bi se moral vsak kristjan zamisliti in vprašati: ”Kakšen kristjan sem? Ali s svojo vero, življenjem in ljubeznijo do bližnjega pričujem za Jezusa?”

Pot pričevanja ni lahka, če po njej hodimo sami. Ko pa v svoje življenje povabimo Boga, postane ta pot lahkotna, saj Bog sam začne govoriti po nas skozi naše besede in dejanja. Ne pustimo, da bi bili slabe Jezusove priče. Potrudimo se, da bodo zaradi nas nekristjani želeli spoznati Jezusa in bili navdušeni nad njim!

Izzivi:

  • Vprašaj se, kakšen kristjan si. Razmisli, ali s svojo vero, življenjem in ljubeznijo do bližnjega pričuješ za Jezusa.
  • Izberi en video iz postne akcije #deliJezusa in ga pošlji nekomu, za katerega misliš, da ga bo video nagovoril in bil zanj lepa postna vzpodbuda.
  • Danes med molitvijo prosi Jezusa, da ti pomaga, da bi bil dober in pogumen pričevalec.

Pričuj in #deliJezusa!

Ekipa #deliJezusa

#deliJezusa naprej

Komentarji 2

  1. Ko prideš pred dejstvo, da lahko nastopiš v vlogi dobrega tolažečega prijatelja, da si ti veselje zanj, ki ga nima, tolažba upanja in da mi nosimo prijatelja s svojo ljubeznijo in dobroto, da čutijo to našo moč. Sigurno to ni samo naša moč, ampak božja, ker mi sami je ne premoremo, Vse premorem v Njem, ki mi daje moč!, si govorim in verjamem vanjo.
    To pa lahko naredim.

    Upam, da bom z Njim to premogla danes, ko se bom soočila s tem dejstvom na pogrebu tolažiti hudo prizadete prijatelje, ki so izgubili hči.

    Samo v dejanju se izkaže koliko premoremo božjega upanja in veselja, Gospod preizkuša našo vero na ta način, da nam da priložnosti, ki so take in drugačne, če se jih zavemo.

  2. Ni kaj dodati.
    torej, naj se akcija nadaljuje…

    Podpirajmo se z molitvijo in podpirajmo ljubezen do vseh ljudi.

    Dopoldan sem desetke rožnega venca namenjala za različne namene-potrebe!

    V nekem danem trenutku, me je navdalo tako močno usmiljenje, da bi kar nekam poletela…, ko bi mogla, ko bi smela…
    Moje misli so hitele, hitele, obiskale mnogo ljudi-bolnikov, zdravnikov, duhuvnikov, sorodnikov, sodelavcev, policajev, prijateljev, novinarjev, škofov, otrok, “vesoljcev” (eden se je celo vrnil na Zemljo)!

    Popoldan me je prišel obiskat sorodnik, ki bi ga najmanj pričakovala. Pogovor je bil BOG-AT, a nič pobožen.
    Za nameček naju je z možem povabil še na prznično srečanje. Tudi nepričakovano.

    Danes sem prebrala nekaj zelo lepih popisanih strani, ki so več kot le to. Niso le sanje nekoga, so pričevanje za ljudi.
    In ko poslušaš še tako optimistično animatorko, ki jo še kar slišiš in slišiš……….., res ni kaj dodati!

    Vsem Blagoslovljen postni čas.
    Alojzija S.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.