Dom tudi zate

Velikokrat bežimo in se skrivamo pred našimi slabimi navadami, slabostmi in grehi, ob tem pa pozabljamo na neskončno usmiljenje našega nebeškega Očeta. Naj občutek, da nismo ljubljeni, ne zmede našega srca, ker smo vsi Njegovi otroci in ker želi vsakega pripeljati k sebi. To je edina resnica. Na nas je, da sprejmemo ljubezen nebeškega Očeta in se pustimo najti v tem hrupnem svetu, ki nas speljuje na stran poti. Ali ni ljubeč dom vse, kar si želimo? Zakaj želimo potem tolikokrat zbežati od toplega ognjišča?

Upaj se obrniti k Bogu, kot nam je to pokazal Jezus. Čisto preprosto, zaupno in domače. Ne zapusti Njegovega varnega objema, saj ti vse drugo pusti rane.

Izzivi:

  • Ustavi svoj korak in stopi pred križ. Predaj svoje misli, besede in dejanja Jezusu, da te bo varno pripeljal v Očetov dom.
  • Zmoli desetko rožnega venca za vse brate in sestre, ki tavajo v temi in so oddaljeni od Očetove ljubezni.
  • Ali se zavedaš, da si dragocen v očeh nebeškega Očeta in te ljubi kot sina ali hčer. Naj se tvoje srce radosti ob tej resnici.
  • Če poznaš brata ali sestro, ki beži pred ljubeznijo in se počuti neljubljenega, mu nameni besede upanja, objem iz ljubezni, občutek sprejetosti. Pomagaj mu najti pravi dom.

Pusti se najti in našel boš svoj dom.
Ekipa #deliJezusa

#deliJezusa naprej

Komentarji 2

  1. Spoštovani Gospod Tomaž!

    Hvala Bogu, ne poznam občutka, kako je, če nisi ljubljen, ker imam preprosto to “srečo”, da se mi ljibezen vseskozi dogaja.
    Ampak odkar se zavedam sebe, sem v občestvu povezanosti na prvem mestu vseskozi nekaj delila in ljubila.
    Kaj kmalu sem spoznala, da je to Božja ljubezen, ki sem se je kot otrok bala-ustrašila…, ker nisem razumela temeljnega stavka, ki ga je oče včasih morda preveč na trdo, naglas povedal. BOG TE POVSOD VIDI, NE MOREŠ SE SKRITI!
    Se spomnim, da sem hodila po čistini in nabirala rožice za mamo. Pa se spomnim na Boga. Joj! Nikjer nobenega drevesa, da bi se skrila… Nato vsa zasopihana pridem pod eno staro jablano, ki me je ljubeznivo sprejela….
    Vsekakor je Bog v otroških očeh drugačen. Je VELIK, Je VSEMOGOČEN, “otročki” pa mali in prestrašeni (no vsaj v mojem otroštvu je tako bilo)!
    Kajkmalu pa je vse postalo drugače….

    Ko ti Jezus pogladi dušo, šele spoznaš, da je ON TISTI, ki ga je Bog Oče poslal.

    HVALA TI OČE, DA SI ME S TAKO VELIKO MERO LJUBEZNI, KI SEM JE DELEŽNA IN JO MOREM DELITI NAPREJ POSLAL NA TA SVET!!! HVALA TI ZA JEZUSOVO MATER MARIJO, PO KATERI NAJVEČKRAT RADI POKAŽEMO, PRIZNAMO TO LJUBEZEN. TUDI TAKRAT, KO JE TEŽKO, HUDO, BOLEČE, TRPEČE…, KO JE KRIŽ!

    Smo narejeni tako, da si radi poiščemo svoj košček zemlje od koder moremo biti z Njim še globlje povezani. Vsi smo včasih dvomljivci, a ne bežimo od tu, kjer smo doma!

    Danes je neponovljiv dan!

    IN VEŠ, RES SI VSEMOGOČEN!
    S.A.S.

  2. Hvala vam za vse vzpodbude,
    z željo, da bi se vsi izgubljeni sinovi in hčere vrnili k svojemu Očetu in tako lažje našli tudi zemeljski dom, kjer bi se počutili sprejete.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.